Z ZAKLJUČNE KONFERENCE PROJEKTA STAND BY ME 2.0

Z ZAKLJUČNE KONFERENCE PROJEKTA STAND BY ME 2.0

Nasilje nad ženskami se dotika praktično vsakogar

Uvodoma je sodelujoče na spletu in v živo pozdravila direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel, ki je med drugim dejala: »Nasilje nad ženskami in dekleti je navzoče v življenjih vsakega_vsake od nas. V profesionalnem življenju ali zasebnosti. Vse nas prizadene.«

»Naj bo to neposredno nasilje ali pa skrito za kulturnimi normami ali celo humorjem. Naj bo fizično, verbalno ali psihološko; v fizičnem ali spletnem prostoru – vsakdo od nas se je že znašel na strani statistik žrtev ali pa poznamo prijateljice, sosede, ženske ali dekleta okoli nas, ki trpijo zaradi nasilja. Kjer je diskriminacija, kjer je vojna ali revščina, ženske in dekleta trpijo toliko bolj. Modrice nasilja bolijo še potem, ko se fizične rane zacelijo, in vplivajo na vse vidike življenj žensk in deklet: na njihovo zdravje, družine, delovno okolje.«

Poleg direktorice slovenske Amnesty sta imela uvodna govora še vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug in državni sekretar na Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.

Vloga izobraževanja v Istanbulski konvenciji

Ključna govorka na konferenci je bila dr. Maria Paola Paladino, profesorica socialne psihologije na oddelku za psihologijo in kognitivno znanost Univerze v Trentu (na fotografiji levo), ki je bila vključena v projekt. V svojem prispevku se je osredotočila na izzive v izobraževalnih sistemih pri dvigu ozaveščenosti in preprečevanju nasilja na podlagi spola, katerega žrtve so ženske in dekleta.

Izpostavila je obveznosti države v Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskai in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki predpisuje tudi pomen izobraževanja pri preprečevanju nasilja nad ženskami in dekleti. Pri tem ima pedagoški kader pomembno vlogo, a je do določene mere omejena; poleg staršev imajo velik vpliv namreč tudi družbeni in množični mediji.

Pod vprašaj je treba postavljati spolne stereotipe, med drugim tudi zato, ker lahko v različnih skupinah obstajajo glede določenih stališč večje razlike med ženskami, kot pa so med moškimi in ženskami. Za pedagoški kontekst pa se je zelo pomembno zavedati, da lahko obravnava vprašanja nasilja nad ženskami in dekleti prispeva k dvigu zaskrbljenosti. »Zato je treba dati ne le znanje, ampak ga je treba povezati z možnostmi za akcijo. Mladim je treba dati upanje, da se stvari lahko spremenijo.« 

Aktiviranje je sicer v samem središču pristopa projekta Stoj mi ob strani, v katerem smo se pretekli dve leti posvetili razvoju gradiv za izobraževanje in aktivizmu mladih na področju boja proti nasilju nad ženskami in dekleti na spletu in v fizičnem življenju. Rdeča nit našega prizadevanja je bilo prepletanje izobraževanja in aktivizma v fizičnem svetu z digitalnim z osredotočanjem na stereotipe, povezane s škodljivimi koncepti moškosti.

Na okrogli mizi izpostavljen velik pomen preventivnih dejavnosti

»Če imaš okolje, v katerem se počutiš varno, da prijaviš nasilje, je verjetno, da ga boš,« je med drugim v svojem nastopu na okrogli mizi dejala dr. Vesna Leskošek iz Fakultete za socialno delo, ko je pojasnjevala podatke Agencije EU za temeljne pravice, ki kažejo na veliko nasilja nad ženskami na severu Evrope (z močnejšimi zakoni) kot na jugu (s šibkejšimi). Dr. Leskošek je med drugim izpostavila tudi hierarhična razmerja na univerzi, kjer je malo možnosti, da so storilci na visokih položajih z njih umaknjeni.

Omenjenima, Katji Zabukovec Kerin in Vesni Leskošek, sta se na okrogli mizi, ki jo je moderirala članica izvršnega odbora slovenske Amnesty Maja Pan, pridružili še Nika Kovač iz Inštituta 8. marec in Neža Jagodic iz TOM telefon.

Nika Kovač je spregovorila o izkušnjah s širjenjem gibanja #jaz tudi v Sloveniji. Pri #me too je pogrešala dimenzijo vzpostavljanja sistemskih sprememb, zato je zelo vesela enega večjih uspehov, v Sloveniji povezanega tudi s tem gibanjem, to je sprememba zakonodaje na področju spolne nedotakljivosti po modelu soglasja. K tej spremembo je prispevalo tudi delo slovenske Amnesty (kliknite za več informacij). 

Glede boja proti nasilju nad ženskami je Nika Kovač, tako kot druge, izpostavila pomen preventive. »A ko oblasti sprejmejo preventivne ukrepe, ne dobijo aplavza,« je bila kritična.

Neža Jagodic je predstavila delo TOM telefona, kjer mladim svetujejo po telefonu, po e-pošti ali v klepetalnici na spletnem mestu (chat room). Njihova storitev je brezplačna, anonimna in zaupna. Težave, s katerimi se nanje obračajo mladi, po njenih besedah postajajo vedno bolj zahtevne in kompleksne. Pogoste teme zadevajo vrstnike_ce (18 odstotkov), družino (14 odstotkov) in izzive duševnega zdravja (14 odstotkov).

Več pozornosti je namenila temi izsiljevanja z intimnimi posnetki (sextortion), saj v vsej Evropi in tudi pri TOM telefonu beležijo njegov porast. Žrtve so tako fantje kot dekleta; prvi so pogosteje žrtve finančnega izsiljevanja, dekleta pa v večji meri izsiljujejo za fotografije ali tudi za spolno izsiljevanje. Pri tem gre večinoma za mednarodno organizirane prevare. 

Predstavitev rezultatov projekta

Poleg priporočil mladih odločevalcem smo v okviru projekta pripravili tudi Digitalno spletno platformo, priročnik za pedagoški kader, mladi so organizirali svoje akcije, na voljo pa sta tudi dva spletna tečaja:

1. Nasilje na podlagi spola. Kliknite, registrirajte se ter se začnite učiti (90 min).
2. Kako prepoznati in se boriti proti spletnemu nasilju na podlagi spola? Kliknite, registrirajte se ter se začnite učiti (90 min).